Novomeški policisti so aretirali Roma zaradi suma hujskanja k nasilnemu upiranju postopkom uradne osebe. Finančna uprava RS (Furs) je podala prijavo, potem ko je moški na Facebooku pozval k nasilnemu upiranju davčnim izvršbam na območju jugovzhodne Slovenije. Kljub grožnjam Furs z izvršbami nadaljuje.

Premier Robert Golob se je pred parlamentarno obravnavo Šutarjevega zakona ponovno sestal z župani jugovzhodne Slovenije, da bi pretresli predlagane ukrepe. Župani ocenjujejo, da zakon predstavlja dober premik na področju varnostne problematike, vendar si želijo, da se v parlamentarni proceduri ne bi poslabšal.

Premier Robert Golob je na seji Državnega zbora, posvečeni varnostnim razmeram v jugovzhodni Sloveniji, napovedal množični poziv za predajo nezakonitega orožja. Ocenil je, da vlada s Šutarjevim zakonom že odgovarja na te razmere.

Vladna koalicija (Svoboda, SD in Levica) je v državnem zboru ponovno zavrnila predloge SDS in NSi, ki so ciljali na zaščito ljudi in zagotovitev večje varnosti v jugovzhodni Sloveniji in Posavju. Seja odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo je potrdila, da koalicija ne podpira predlaganih ukrepov.

Anže Lebinger v komentarju obravnava odziv na tragične dogodke v Novem mestu in kritično ocenjuje Šutarjev zakon. Po njegovem mnenju Golobova vlada s tem zakonom načrtno uvaja ustavno sporne ukrepe, ki so v predvolilnem času videti privlačni. Lebinger poudarja, da je pravna država pred volitvami obljubljala drugačno sliko.

Občine Jugovzhodne Slovenije in Posavja so bile v preteklosti deležne očitkov s strani predstavnikov vlade in vladnih strank, da ne porabljajo namenskih sredstev za reševanje romske problematike. Kot odgovor na te kritike so občine razkrile, kako porabljajo prejeta sredstva, s čimer so, kot kaže, utišale glasne kritike, vključno s tistimi s strani poslank Svobode.

Učenci in dijaki so se po krompirjevih počitnicah vrnili v šolske klopi. Na jugovzhodu Slovenije pa ob vrnitvi v šole vlada nekaj negotovosti zaradi nedavne nasilne smrti v Novem mestu, ki je okrepila napetosti med romskim in neromskim prebivalstvom. Ravnatelji se bodo osredotočili na zagotavljanje varnosti in umirjanje razmer.

Poslanci SDS so bojkotirali izredno sejo državnega zbora, na kateri je predsednica Nataša Pirc Musar nagovorila poslance o dogodkih v Novem mestu. V SDS so kot razlog navedli, da po nagovoru ni bila predvidena razprava, kar so označili za avtokratski pristop.

V obdobju med letoma 2020 in 2022 naj bi prišlo do zlorabe instituta referenduma, kar je upočasnilo sprejemanje nekaterih zakonov. Medtem župani Jugovzhodne Slovenije in Posavja že dlje časa opozarjajo na poslabšanje razmer, kar je kulminiralo z nedavnim nasiljem v Novem mestu, kjer je umrl 48-letni Aleš Šutar. Javnost se sprašuje, zakaj vlada ni ustrezno ukrepala.

Predstavniki belokranjskih Romov so izrazili zaskrbljenost zaradi naraščajoče nestrpnosti do njihove skupnosti, zaradi česar se bojijo za varnost svojih otrok. Poudarili so, da niso vsi Romi enaki in pozvali vlado, naj v iskanje rešitev vključi tudi Rome z jugovzhodne Slovenije. Kritični so do delovanja nekaterih politikov, ki po njihovem mnenju podpihujejo protiromske občutke. Opozorili so tudi, da so obljube politikov pred volitvami pogosto pozabljene po volitvah.

Predsednik Sveta romske skupnosti, Jožek Horvat Muc, je po napadu na Novomeščana opozoril, da morajo biti vladni ukrepi za zagotavljanje varnosti na območjih z varnostnim tveganjem zakonsko izvedljivi, ustrezno oblikovani in vključujoči. Poudaril je, da je stanje v jugovzhodnem delu države zelo slabo.

Po sestanku ministra za šolstvo Vinka Logaja z ravnatelji srednjih šol jugovzhodne Slovenije v Novem mestu so se šole zavezale, da bodo v roku desetih dni sporočile, ali potrebujejo dodatne varnostnike.

Po nasilnem dogodku v Novem mestu, kjer je bil ubit 48-letni moški, so se oglasile različne politične stranke s predlogi za izboljšanje varnosti. SDS je zahtevala izredno sejo državnega zbora, na kateri bi obravnavali ukrepe za preprečevanje nasilja in kriminala Romov na jugovzhodu Slovenije. V Svobodi so odgovornost pripisali policiji, tožilstvu in sodstvu, medtem ko je NSi ponovno predlagala zakonodajni sveženj za večjo varnost.

Po nasilni smrti 48-letnega moškega v Novem mestu sta ministrica za pravosodje Andreja Katič in minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar ponudila odstop premierju Robertu Golobu. Premier je že sklical krizni sestanek, na katerega je povabil pristojne ministre.

Predstavnika romske skupnosti, Jožek Horvat Muc in Darko Rudaš, sta ostro obsodila nasilna dejanja in poudarila, da nasilje nima narodnosti. Jožek Horvat Muc je dejal, da mora celotna romska skupnost storiti vse, da se kriminalna dejanja posameznih Romov ustavijo.

Predstavniki ljudskih iniciativ, ki se ukvarjajo z romsko problematiko, so opozorili na nevzdržne varnostne razmere v jugovzhodni Sloveniji. Za rešitev zahtevajo sprejetje zakonov, ki jih je v državni zbor vložilo 11 občin s podpisi volivcev. V nasprotnem primeru napovedujejo zaostritev aktivnosti, saj menijo, da jih država ne ščiti dovolj.

Državna sekretarka Helga Dobrin je zagotovila povečano prisotnost policije v jugovzhodni Sloveniji, natančneje na območjih policijskih uprav Ljubljana in Novo mesto, dokler bo to potrebno. Poudarila je, da je to le kratkoročni ukrep, dolgoročni cilj pa je integracija romske skupnosti.

Župani enajstih občin v Jugovzhodni Sloveniji, podprti s strani Ljudske iniciative Šentjernej, so sredi septembra opozorili vlado na neučinkovitost ukrepov za reševanje romske problematike. Poudarili so, da je skoraj celotna romska populacija brezposelna in da se število kaznivih dejanj povečuje. Kljub že znanemu stanju se vlada na opozorila ni odzvala.

Jugovzhodna Slovenija se, poleg severovzhodne, sooča z vse večjim problemom zlate trsne rumenice, ki ogroža vinograde. Vinogradniki opozarjajo, da je potreben sistematičen pristop k reševanju te težave. Strokovnjaki Kmetijsko gozdarskega zavoda priporočajo redno odstranjevanje okuženih trt.

Župani občin jugovzhodne Slovenije in Posavja so se v Novem mestu sestali, da bi razpravljali o pereči romski problematiki. Ugotovili so, da ukrepi države za reševanje romskih vprašanj ne delujejo ustrezno. Še posebej so izpostavili ukrep za starše, ki ne pošiljajo otrok v šolo, ocenjujoč, da je premilen. Župani si bodo prizadevali za sistemske spremembe, med drugim tudi preko Državnega sveta.